V sklopu obogatitvene dejavnosti hodnika B s področja narave, smo se odpravili v gozd z namenom, da spoznamo drevo – najvišjo rastlino ter naloge listov, debla in korenin. O vsem tem smo se pogovarjali že prej in ugotovili, da je predznanje otrok o značilnostih drevesa in njegovih delov zelo bogato. Otroci so povedali:
- Korenine so zato, da se drevo ne prevrne, zato, da drevo raste in postane višje, da pije vitamine in vodo ter da živali najdejo zavetje.
- Deblo služi drevesu, da ga drži pokonci, da drži krošnjo. Če ne bi bilo debla, bi bilo drevo grmovje. Deblo je zavetje različnim živalim. Po deblu gre hrana iz korenin v krošnjo in liste.
- Krošnja na drevesu daje različne plodove in drži gnezda ptic. Pomaga, da mi živimo, ker gor rastejo listi, da mi lahko dihamo, ker nam listi dajejo kisik, čistijo zrak.
Otroci vedo, da drevesa ločimo na listavce in iglavce in jih tudi naštejejo. Iglavce poimenujejo smreke, listavce pa drevesa. Povedali so, da so debla dreves različna, so različno visoka in različno debela. Med opazovanjem dreves so preverjali, če vse našteto drži. Pri vključevanju v pogovor smo jih spodbujali tako, da smo jim zastavljali različna vprašanja za razmišljanje.
Na vprašanje zakaj drevo jeseni odvrže liste, so odgovorili, da zato, ker je mrzlo in drevo ne raste. Naučili so se, da so listi prava tovarna za pridelavo hrane.
V gozdu smo izvedli različne dejavnosti, otroci pa so tudi sami preizkušali. Ugotovili so, da se pri udarjanju s palico po deblu sliši zvok, pri merjenju s palicami so ugotovili, da nekatera drevesa v višino merijo 5 in nekatera 10 metrov. Pri tipanju so ugotovili, da so debla trda, hrapava, lahko tudi gladka, nekatera so svetla, druga temna, na nekaterih raste mah. Med brskanjem po listju so našli čisto majhna drevesa, ki so imela vse kar ima veliko drevo. Na vejicah so že začeli odganjati prvi listki.
Otroci so drevesa narisali s pomočjo blata, jih sestavili iz suhih vejic, obrisali so skorjo debla in liste ter izdelali drevo. Mlajši otroci so risali tudi ostale stvari, ki so jih videli v gozdu.
Na koncu so se otroci postavili v pare za sprehod med krošnjami. Vsak par je dobil ogledalce, ki ga je uporabljal eden v paru. Drugi je prvega spremljal tako, da mu je nudil varnost. Prijel ga je pod roko in sta se sprehodila po gozdu. Prvi otrok, ki je imel ogledalce, ga je postavil pod nos in gledal vanj. Tako je med sprehodom lahko opazoval krošnje dreves in užival v poslušanju ptičjega petja.
Pri tej dejavnosti so bili odzivi otrok različni:
– mislila sem, da bom v luknjo padla;
– strah me je bilo, ker sem mislil, da hodim po nebu;
– sem se ustrašil, da sem narobe obrnjen;
– všeč mi je bilo , ker sem videla nebo in drevesa;
– občutek je bil, kot da letim;
– ko me je Lara peljala sem mislila, da hodim po rokah, ker sem videla narobe;
– strah me je bilo, da se ne bi spotaknila v kakšno korenino.
Preko dejavnosti so otroci pridobili nove izkušnje v naravi, saj je ta neprecenljiva učilnica, polna priložnosti za rast in razvoj.
Bojana Prpar, vzgojiteljica
