Prehrana

JEDILNIK, januar 2022
NAČRTOVANJE PREHRANE

PRI NAČRTOVANJU PREHRANE V VRTCU UPOŠTEVAMO NASLEDNJE:

Otrokom je ponujena zdrava in pestra hrana. Skrbimo za dobro počutje, zdrav duševni in telesni razvoj otrok. Pri sestavi jedilnikov upoštevamo tudi želje otrok, vendar v skladu s prehranskimi smernicami.

1x tedensko imamo v vrtcu brezmesni dan.

Poslužujemo se uporabe ekoloških živil, katera so označena z zvezdico*.

Vse sladice, zavitki, cmoki, štruklji,… se pripravljajo v domači kuhinji. Naročanje se poslužujemo le v primeru kadrovskih ali/in tehničnih težav.

Trudimo se zagotoviti čim več lokalno pridelanih živil. Sodelujemo z lokalnimi kmetijami Kukenberger, Marn in Radež, kjer naročamo nehomogenizirano mleko in mlečne izdelke, ribe naročamo v ribogojnicah Goričar in Colarič, sodelujemo tudi z več lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave. Pri lokalnih dobaviteljih naročamo tudi lokalno pridelano ekološko meso in žita ter mlevske izdelke.

Ves čas bivanja je otrokom za žejo na razpolago voda in nesladkan čaj.

Pri mlečnem zajtrku je otrokom na razpolago tudi kruh in čaj.

V dopoldanskem času je otrokom ponujeno sezonsko sadje in zelenjava. Če je za dopoldansko malico na jedilniku mlečni izdelek, si strokovne delavke same organizirajo, ali ga bodo ponudile dop. ali pop., glede na dejavnosti v oddelku. V praksi se največkrat mlečne izdelke otrokom ponudijo v dopoldanskem času.

Otrokom starostne skupine 1-2 leti je prehrana prilagojena njihovim prehranjevalnim in razvojnim
značilnostim (jed, zapisana v oklepaju).

OZNAČEVANJE ALERGENOV

OZNAČEVANJE ALERGENOV NA ŽIVILIH

Na osnovi Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom št. 1169/2011 in Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (Uradni list RS, št. 6/14) Vrtec Mavrica Trebnje obvešča javnost o zagotavljanju varnosti živil, ki se uporabljajo v vrtcu:

A) Jedi na jedilniku lahko vsebujejo snovi ali proizvode, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti in so navedeni v Prilogi II Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom št. 1169/2011.

Snovi ali proizvodi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti iz Priloge II Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom št. 1169/2011 so naslednji:

1. Žita, ki vsebujejo gluten, zlasti: pšenica (npr. pira in horasan), rž, ječmen, oves ali njihove križane vrste, in proizvodi iz njih, razen: (a) glukoznih sirupov na osnovi pšenice, vključno z dekstrozo (42); (b) maltodekstrinov na osnovi pšenice (42);

(c) glukoznih sirupov na osnovi ječmena;

(d) žit, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

2. raki in proizvodi iz njih;

3. jajca in proizvodi iz njih;

4. ribe in proizvodi iz njih, razen:

(a) ribje želatine, ki se uporablja kot nosilec za vitamine ali karotenoide;

(b) ribje želatine ali želatine iz ribjih mehurjev, ki se uporablja kot sredstvo za bistrenje piva in vina;

5. arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih;

6. zrnje soje in proizvodi iz njega, razen: (a) popolnoma rafiniranega sojinega olja in maščob (42);

(b) naravnih zmesi tokoferola (E306), naravnega D-alfa-tokoferola, naravnega D-alfa-tokoferol acetata, naravnega D-alfa-tokoferol sukcinata iz soje;

(c) rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih sterolov iz sojinega olja;

(d) rastlinskih estrov stanola, proizvedenih iz sterolov iz sojinega olja;

7. mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo), razen:

(a) sirotke, ki se uporablja za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

(b) laktitola;

8. oreški, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski oreščki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia) ter proizvodi iz njih, razen oreškov, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

9. listna zelena in proizvodi iz nje;

10. gorčično seme in proizvodi iz njega;

11. sezamovo seme in proizvodi iz njega;

12. žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO2, ki se izračunajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali obnovljeni v skladu z navodili proizvajalcev;

13. volčji bob in proizvodi iz njega;

14. mehkužci in proizvodi iz njih.

(42) In proizvodov iz njih, če ni možnosti, da bi se zaradi postopka njihove predelave povečala stopnja alergenosti, kakršna po ocenah Efse velja za ustrezni proizvod, iz katerega ti izhajajo.

 

B) Dietni obroki za otroke se pripravljajo ločeno na osnovi zdravniškega potrdila uradne medicine in v skladu z internimi navodili vrtca. Otrokom z alergijami oz. preobčutljivostmi pripravljamo obroke z ustrezno zamenjavo jedi, ki ne vsebuje alergenov. Tako staršem na podlagi prejetih informacij in ustrezno pripravljene hrane v skladu s (24) alinejo preambule Uredbe (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih, potrošnikom, omogočimo spremljanje varnih odločitev.

 

Organizator prehrane in ZHR: Barbara Pečar l.r.

 

Andreja Stegenšek l.r.

Ravnateljica

KUHARSKI KOTIČEK

Za 10 oseb
AJDOVA KAŠA S SADJEM IN MEDOM (za zajtrk)

SESTAVINE:
0,50 kg ajdove kaše
1 ščep soli
1 kg sadja po želji:
jagode, borovnice, maline,
jabolka,
0,15 kg banan …
0,10 kg oreščkov: mandlji, lešniki ali orehi
Med
PRIPRAVA:
• Ajdovo kašo na cedilu operemo pod tekočo vodo.
• Zalijemo jo z dvakratno količino vode in kuhamo osem minut.
Sadje narežemo na manjše koščke, oreščke grobo nasekljamo in vse skupaj
zmešamo z ajdovo kašo.
• Pokapamo z medom.
• Lahko ponudimo TOPLO ali pa kašo skuhamo že prejšnji večer in
ponudimo HLADNO.
• Namesto oreščkov lahko dodamo različna semena – sončnično, laneno,
sezamovo.

 

Dober tek!

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek Dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji petek v novembru.

Dan slovenske hrane je dan, ko naj bi se spomnili in pomislili na naš način prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo in kaj jemo. Prav Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, živilskih podjetjih in zadrugah bolj sveža, okusnejša. Skratka, kakovostnejša od hrane, ki je pripeljana od daleč in ima za seboj na stotine in celo na tisoče kilometrov.

 

Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk in dneva slovenske hrane je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

 

Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka, ki morajo biti pridelani oz. predelani v Sloveniji.

 

Otrokom v vrtcu ponudimo živila, ki so pridelana oz. predelana v domačem okolju.

Dostopnost