6. 2. 2023

Komaj smo čakali prvi sneg. Z raznimi čarovnijami in deklamacijo Zima (F. Lainšček) nam ga je končno uspelo priklicati. Zato smo se odločili, da bomo snežno dopoldne preživeli v »likovnem ataljeju« na prostem. Toplo smo se oblekli ter iz likovnega kotička, ki ga imamo v igralnici,  vzeli vse potrebne pripomočke, katere potrebuje pravi likovni mojster-slikar. Odšli smo na igrišče. Ko sem otroke vprašala: »Kaj smo vzeli iz igralnice?«, so bili odgovori: » Vodo. Čopiče. Vodene barve.«. »Kaj bomo mi sedaj počeli s temi pripomočki?«. »Barvali sneg«. In prelevili smo se v prave male slikarje. Otroci so po snegu narisali nebo, deklico, glavo, oči, sliko, mami, parklja,… Bili so izredno motivirani in navdušeni nad dejavnostjo. Ugotovili smo, da je sneg ravno tako bel, kot risali list, na katerega po navadi slikamo, rišemo. Z ledeno svečo smo risali po leseni plošči in ugotovili, da pušča mokro sled. Na koncu smo vse čopiče »umili« v snegu in si ogledali nastale umetnine. »Kakšen je sedaj naš sneg? Je še vedno bel?«. »Ne. Pisan. Mavričen. Porisan«.

Kliknite za ogled galerije slik

3. 2. 2023

Z otroki smo zelo veliko časa preživeli v gozdu, v naši igralnici na prostem. Dejavnosti: otroci so si sami poiskali gozdno igralnico ter jo poimenovali Pajkci v naravi. V njej so enkrat tedensko preživeli dopoldne in izvajali dejavnosti iz vseh področji Kurikuluma. Opaziti je bilo, da so bili otroci bolj sproščeni in dovzetni do novih stvari/tem. Največ napredka je bilo pri sami koordinaciji hoje, saj so morali premagovati naravne ovire (veje, korenine, štori, hlodi, drevesni plodovi, drseča podlaga, suho in mokro listje,…) katerih pa v igralnici ni. Izvajali smo vadbene ure in gibalne minutke, pri katerih so za pripomočke in motivacijo uporabljali naravni material (palice, liste, jesenske plodove,…). Zelo radi so hodili po hlodih (urili ravnotežje) ter jih potiskali (krepili moč nog in rok). Prelevili smo se v gozdne živali in oponašali njihovo gibanje. Sproščeno smo poslušali zvoke narave in si izdelali vsak svoj instrument, ki so ga našli v gozdu. Ugotovili so, da nam sama narava ponuja veliko zanimivih stvari in da za igro ne potrebuješ samo igrače. Zelo radi so posegali po vejah, s katerimi so gradili razna bivališča, izdelali čisto »pravo« pajkovo mrežo, ustvarjali geometrijske like, »risali« ravne in krive črte, ter se tudi pomerili v sabljanju. V snegu so iskali odtise živali, slikali po snegu z vodenimi barvicami ter opazovali spremembo narave (jesen/zima). Preko igre in delovnega lista »Iskanje zaklada« so iskali predmete, jih poimenovali ter z njimi na koncu izdelali prav posebno mandalo. Otroci so v gozdni učilnici izredno uživali in raziskovali na svežem zraku. Zelo radi kažejo zanimanje in željo po še več dejavnostih na prostem.

Kliknite za ogled galerije slik

7. 12. 2022

Ob dnevu slovenske hrane, 18. 11. 2022, smo imeli v vrtcu Tradicionalni slovenski zajtrk. Prav s tem zajtrkom smo se spomnili, da je hrana, ki smo jo imeli,  bolj sveža, okusnejša, saj so jo pridelali kmetje v domačem okolju. Skratka, je kakovostnejša od hrane, ki je pripeljana od daleč in ima za seboj na stotine in celo na tisoče kilometrov. Zajtrk je bil sestavljen iz domačega kruha, mleka, koruznih kosmičev, masla, medu in jabolka. Vsi bi se morali zavedati tudi pomen čebel in skrbi za okolje. Že iz preteklosti se širi modrost, da, ko bodo začele izumirati čebele, se nam ljudem ne obeta nič dobrega. Zato sva otroke podučili tudi o tem, da moramo vsi po svojih zmožnostih poskrbeti, da se narava ohranja in z njim tudi čebele. V ta namen nas je obiskala tudi čebela, katera je otrokom pripravila prav poseben in svečan pogrinjek. Ker pa nas je zanimalo, kje čebela Adela živi, smo se odpravili poiskati tudi čisto pravi čebelnjak. Izjave otrok, ko smo se pogovarjali o tem, kaj je tradicionalni slovenski zajtrk in od kje prihajajo živila, ki jih bomo jedli: »Krava pije vodo. Da nam mleko.«, »Živijo v štali.«, »Stric da mleko ven iz krave.«, »Ta stric je kmet.«, »Krava ni pisana. Je rjava.«, »Na čokoladi je hecna krava. Takih ni pri nas.«, »Moja mama tudi peče kruh. Mmmmm, diši.«, »Jaz tudi pomagam. Pacam po mizi.«, »V malen (mlin) gremo z očitem po moko.«, »Mleko in moka sta take barve kot sneg.«, »A je maslo tudi mleko?«, »Medved ima rad med. Ga napadejo čebele. So jezne«, »Sladek je kot bonbon, al pa čokolada.«, »Ful ga mam rada.«, …

Dejavnosti, katere so potekale v celem tednu (14. 11.-18. 11.): izdelali smo pogrinjke (pobarvali so pobarvanko Medvedka Puja z loncem medu in čebelami (krepili orientacijo na papirju), potiskali so jabolka s pečatniki (koščki jabolka, katerega so otroci sami razrezali), poslušanje skladbe Čebelar, Lojze Slak, plesali ples čebel, oponašali zvoke čebele (vaje za artikulacijo), poslušali zgodbo Kam so šle vse čebelice, na sprehodu opazovali hlev in poslušali, kako se oglašajo krave,…

Kliknite za ogled galerije slik

Mesec oktober smo namenili varnosti v prometu. Namen projekta je bil otroke spodbuditi k razmišljanju o varnosti v prometu na splošno ter o varnosti na poti v vrtec. Spoznavali smo pravila, ki veljajo za pešce v cestnem prometu. Otroci so vsakodnevno pripovedovali, kako so prišli zjutraj v vrtec (peš, s poganjalci, avtomobili). V času trajanja projekta smo izvajali različne dejavnosti. Pogovarjali smo se o semaforju (kako deluje, kje stoje, kakšne barve so na njem in kaj pomenijo) in ga nato s pomočjo žebljičkov izdelovali. Ogledovali smo si slikanice o prevoznih sredstvih, katere so imeli ves čas na voljo v knjižnem kotičku. Velikokrat smo se sprehodili po okolici vrtca in opazovali in iskali prometne znake. Najbolj sta jim ostala v spominu stop znak in znak, ki predstavlja prehod za pešce. Med sprehodi smo se vedno pogovarjali in se učili varnega vključevanja v promet kot pešci. Na prehodih za pešce so vedno dvignili roko, pogledali levo-desno-levo in šele nato prečkali cestišče. Ko smo okolico dodobra spoznali, smo se lotili izdelovati maketo mesta. Najprej so jo pobarvali s tempera barvami, nato pa nalepili potrebne znake, pešce in vozila. Plakat smo nato razstavili v hodniku, da je bil na ogled vsem obiskovalcem. Preko videa z naslovom Lepši svet- Promet, smo spoznavali posledice neupoštevanja pravil v prometu in kaj se lahko pripeti nekomu, ki v prometu nima zaščitne opreme. Otroci so ugotovili, da varnostni pas ni namenjen za policiste, vendar za varnost. Zelo radi so posegali po preprogi cesta in se igrali z vozili.

Kliknite za ogled galerije slik

Zadnji teden v mesecu oktobru je bil obarvan v oranžno barvo. Spoznavali smo namreč buče, katere so otroci  prinesli v vrtec. S ponosom so predstavili vsak svojo bučo. Ugotovili smo, da so bile nekatere zelo težke, nekatere pisane, vse pa so bile okrogle. Z njimi smo se igrali, jih kotali, nosili in med njimi plesali ter telovadili. Bili smo namreč male miške, ki so se znašle na polju velikanskih buč. Ker so buče tudi nepogrešljiv izdelek praznovanja noči čarovnic, smo se odločili in naredili načrt, kako bo izgledala. Najprej smo izbrali primerno bučo, ji narisali oči, nos in usta. Pri tej dejavnosti so tudi otroci lahko podrobneje spoznavali rastlino in njeno raznolikost. Sledilo je izrezovanje. Vsi so želeli pomagati, vendar so kmalu ugotovili, da ima buča zelo trdo skorjo. Ko smo ji izrezali klobuk, je sledilo presenečenje. Odkrili smo notranjost. Otroci so med čiščenjem in odstranjevanjem semen uživali, saj so lahko po svoji volji packali z rokami. Nato smo ločili semena in jih dali sušiti. To bo naša poslastica v mesecu novembru.                           Po čiščenju so mi otroci pomagali pri izrezovanju obraza. Na koncu smo vanjo položili čajno svečko. Bučo, katero smo poimenovali Debeluča, smo  povabili v naše senčno gledališče. Ogledali so si izmišljeno zgodbo »Buča Debeluča in prijatelj pajek Peter na obisku pri čarovnici Mici«. Zgodbo smo popestrili s petjem pesmic: Čarovnica Mica in Hitri pajek. Otroci so izredno uživali, saj so se prvič spoznali s takim gledališčem. Buča Debeluča nam je tudi popestrila počitek in kosilo, saj smo jo povabili medse. Ker smo želeli tudi popestriti našo garderobo, smo se odločili, da iz jabolka naredimo pečatnik-bučo. Otroci so tiskali, kasneje pa še buči narisali oči, nos, usta in pecelj. Izdelke bomo skupaj razstavili, da bodo na ogled še ostalim v vrtcu.

Kliknite za ogled galerije slik

Tudi letos nas je občina Trebnje povabila, da se udeležimo aktivnosti, ki so potekale v Evropskem tednu mobilnosti. Mi smo se z veseljem odzvali povabilu. Pobližje smo se spoznali z delom Policijske postaje in Zdravstvenega doma Trebnje. Otroci so imeli možnost rokovati se s pripomočki in najpogumnejši so si nadeli na glavo zelo težko čelado in prijeli ščit. Ker pa so »Pajkci« zelo pogumni, so prav vsi splezali v patruljno kombinirano vozilo (»marica«). Bilo jim zelo zabavno, kljub temi in majhnemu prostoru. Spoznali smo tudi policijskega vodnika psov in njegovo psičko. Nekaj izjav otrok:  deček: »Ko bom velik, bom policaj, pa gasilec.« Drugi: »Jaz se pa nikoli ne privežem. Sem blizu doma.« Deklica: »Moja mami pa ima telefon, ko vozi.«

Pri predstavitvi Zdravstvenega doma, smo si pobližje ogledali vozilo Nujne medicinske pomoči. Najbolj so se zabavali, ko nam je medicinski brat prižgal modre luči. Na posteljo/nosila se ni želel nihče usesti, ne uleči. Izjave otrok: »Jaz nisem nič bolna.«, »Jaz tudi ne.«, »Grem v vrtec. Mamica pride.«…

Ozaveščali smo se tudi o pomenu hoje in varnosti v prometu. Zato smo zelo veliko časa preživeli v naravi in naredili kar nekaj dolgih pohodov po okolici mesta Trebnje. Najlepše nam je v naši gozdni učilnici-Jurčkov gozd.

Kliknite za ogled galerije slik